Preskoči na vsebino


Biti v srcu praznika

Pred kratkim mi je starejši zakonski par dejal, da je kar težko opažati okrog sebe razpadanje
zakonov in s tem družin. Oba sta naštela primere iz svojega sorodstva. »Ko naju po daljšem
času ljudje srečajo, večkrat slišiva pomenljiv vzklik: ,Kaj sta še skupaj?‘«


Ali vama more božič kaj pomagati pri utrjevanju in plemenitenju vajine vezi?


Advent in božični čas doživljamo razumljivo še posebej kot čas zakonov in družin. V duhu
spremljamo neverjeten zakonski par, Jožefa in Marijo. Človeško gledano sta to bila skrajno
preprosta človeka. A že sv. Pavel je zapisal, da si je Bog »izbral, kar je v očeh sveta slabotno,
da bi osramotil tisto, kar je močno, … kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, …
da se pred Bogom ne bi« nihče ponašal (1 Kor 1,27.28).


V resnici sta pa to bila izjemna človeka. Marija kot ženska je bila to prav gotovo, sicer je ne
bi Bog sebi izbral za mater. (Kateri otrok si ne želi najlepše in najboljše matere …?) Kakšna
izjemna žena je potem morala biti svojemu možu Jožefu, si lahko samo od daleč
predstavljamo. Jožef pa je bil kot moški sposoben biti mož sámi Božji materi. Če pomislimo,
da je jedro zakona odnos med možem in ženo in da do tega prihaja po medsebojnem
odkrivanju notranjega sveta, kakšni čudežni pogovori in kakšna odkritja so to morala biti med
Jožefom in Marijo! In koliko pozornosti, ljubeznivosti, medsebojnega razumevanja in pomoči
je moralo biti med njima! Zato ju nobene preizkušnje niso mogle ločiti.


Očitno vaju, ženo in moža, to spoznanje vabi, da ju posnemata v čim večji možni meri, še
posebej v času priprave na božični praznik in čas po božiču ter ob vstopu v novo leto. Zato ne
more biti boljše priprave na ta praznik zakonov in družin, kot je vajin trud za čim lepši odnos.
To bo potem res – božič, bo res nekaj Božjega, blagoslovljenega, ljubečega, osrečujočega in
toplega tudi za vso družino. Kakšna škoda bi bila, če bi dovolila, da bi nekatere zunanje
priprave motile to temeljno pripravo ali sámo praznovanje. Srce božičnega praznika je
nedopovedljiva ljubezen med Jožefom in Marijo, je njuna neponovljiva starševska ljubezen
do otroka in odrešujoča ljubezen vseh treh do ljudi.


Če pa zdaj še pomislimo, da sta ta dva edinstvena zakonca s tem svojim odnosom pripravila
najlepšo zibelko na svetu Božjemu otroku – pa čeprav so bile na videz to samo bedne jasli –,
si lahko vsaj malo pričarata lepoto vajinega božiča z mislijo, da je tudi vajin zakon dom za
Boga ljubezni, ki sta ga s poroko povabila medse, in da je ta mali in pozneje odraščajoči
Božji Sin Jezus najboljši vzor za vajine otroke in za vajino vzgojo.


Kako zaščititi vajin zakon pred razjedo sodobne miselnosti in ravnanja? Kako otrokom
približati lepoto božiča ob vsem nemogočem zunanjem skrajno praznem blišču in trušču
okolja? Kako biti te dni v srcu praznika? Gotovo tudi s tem, da se skušata zavedati vsega
povedanega.


»Slava Bogu na višavah in na zemlji mir« (Lk 2,14) zakoncem, ki se ljubijo …


Vital