»Bog je ljubezen« (1 Jn, 8). Ljubezen je torej nekaj gigantskega, veličastnega, vsemogočnega, ustvarjalnega, osrečujočega… Če pa nas je Bog ustvaril »po svoji podobi« (1 Mz 26), smo toliko ljudje, kolikor smo sposobni ljubiti.

Kmalu bomo popeljali »pridelek« leta 2020 v večnost, v božje shrambe, v računalnik sv. Petra. Kakšna bo vsota  12 mesecev ali 54 tednov ali 8760 ur? Lahko bi govorili o raznih »pridelkih« v tem letu na področju znanosti, gospodarstva, politike, vojn,  trpljenja,  lakote… Pa to ne bi bilo ravno primerno za te vrstice. Poskusimo pa odgovoriti na najvažnejše vprašanje – koliko smo bili sposobni ljubiti, živeti tisto, kar večno ostane.

Neskončna ljubezen je bedela nad nami prav vse sekunde, minute in ure tega leta. Kakšen blažen občutek nas lahko ob tem preveva! Tudi v tem trenutku in vse trenutke našega življenja bo ta Bog ljubezen nad menoj, nad teboj, nad vama in vašimi otroki. Kako smo obdarjeni! Se dovolj  zavedamo tega?  V Betlehem nam bo prišel osebno povedat o tej ljubezni.

Zdaj se pa ozrimo nase. »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 19, 19). Najprej je ljubezen do samega sebe. Kako sem skrbel za svojo človeškost, za svoj razvoj, za oblikovanje svojega značaja, za red v svojem življenju, za zdravje, v iskrnem odnosu do svoje vesti, v skrbi za živ odnos do Boga ljubezni…

Božja ljubezen se razliva na celo stvarstvo. Tako mora tudi naša ljubezen dosegati druge ljudi, »kakor dosega mene« (prm. Mt 19, 19). Vidva kot mož in žena, živita v svetišču ljubezni,  zakonu. Koliko ljubečih pogledov in besed sta izmenjala? Koliko je bilo potrpežljivega sporazumevanja, prihajanja naproti, odpuščanja, polne tudi telesne predanosti osebe osebi, zvestobe v malem in velikem, pozornem poslušanju, pohvalah in  občudovanju… Sta zadovoljna z doživeto medsebojno ljubeznijo v letu, ki se izteka?

Otroci so sad vajine ljubezni. Če bi rada vsaj približno vedela, koliko vajine ljubezni so bili deležni vajini otroci, bosta našla odgovor na to vprašanje v prejšnjem razmišljanju o ljubezni med vama. Prav toliko so bili ogreti z ljubeznijo, kolikor je ta bila močna med vama. Na soncu vajine ljubezni so se odpirali in se bodo še odpirali svetovi vajinih otrok. Bilo pa je seveda še nešteto vidnih vajinih dejanj ljubezni v skrbi za otroke, ki jih tudi sama ne znata prešteti. Sam Bog ljubezni vama je hvaležen za ta dejanja ljubezni.

Krog ljubezni se pa ne ustavi v krogu družine, ampak se širi navzven.  Ljubezen ne pozna meja… Širina tega kroga je zelo značilna za moč ali šibkost prave krščanske ljubezni – ki je mala slika božje. Lažje si bosta odgovorila na vprašanje glede velikodušnosti vajine ljubezni, če pomislita, koliko ljudi je bilo deležnih te širše  vajine ljubezni v tem letu. Ta ljubezen je težja, ker nam sama narava pri tem ne pomaga, kot nas spodbuja pri odnosih do domačih. A vendar, kjer je ljubezen in dobrota, tam je tudi Bog. Ljubezen je najžlahtnejša vrednota v vesolju.

To so naši človeški drobci neskončne Božje ljubezni, ki gredo v večna skladišča.  »V malem sta bila zvesta, čez veliko vaju bom postavil« (prm. Mt 25,21).

Vital Vider